Solčava je razpotegnjeno naselje v ozki in globoki dolini Savinje. Razteza se v dolžini 3 km od soteske Socke do sotočja Savinje s Klobašo. Podatki o naselitvi so znani že v času med letoma 1000 in 1200. Ozemlje je spadalo pod oblast bavarskega kneza Diebalda de Chagere, lastnika gornjegrajske gospoščine. Omenjeni knez je Solčavo leta 1140 podaril oglejskemu patriarhu Peregrinu. Kraj Solčava se sicer prvič omenja leta 1268 kot "Silva Sulzbach". Samostanski urbar iz leta 1426 omenja Solčavo kot sedež urada za celotno Solčavsko. Kasnejši dokumenti dokazujejo, da je bila Solčava pod oblastjo celjskih grofov, od leta 1456 pa Habsburžanov. Leta 1473 je cesar Friderik III. vse ozemlje podaril takrat ustanovljeni ljubljanski škofiji.
Danes je Solčava razvijajoče se naselje, ki ima upravne in storitvene funkcije za Solčavsko. Hkrati je tudi izhodiščna točka za številne izlete.

Solčava (360°)