Ocenite ponudbo:

Logatec

InfoKrajiNastanitveAtrakcijeAktivnostiDogodkiHrana in vinoVeč
Tiskanje Dodaj v turistični vodič
Turistični informacijski center:Občina Logatec
Tržaška cesta 50 A
++386 1 759 06 00
13500
Število prebivalcev
476 m
Nadmorska višina
na podeželju
Občina Logatec leži v osrednji Sloveniji - v osrčju Notranjske -  na stiku dveh velikih geografskih makroregij: alpskega in dinarskega sveta. Meji na občine Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Žiri, Idrija, Ajdovščina, Postojna, Cerknica in Gorenja vas - Poljane. Občina praznuje svoj praznik 20. septembra v spomin na prestavitev okrajnega glavarstva iz Planine v Gornji Logatec v letu 1875. V občini je 19 naselij, ki se združujejo v osmih krajevnih skupnostih. Večji kraji so Logatec, osrednje in največje naselje sredi Logaškega polja, Rovte, ki s svojo neokrnjeno naravo spodbujajo željo po celoletnih aktivnostih, Hotedršica ob robu hotenjskega ravnika ter Laze z Jakovico ob znamenitem Planinskem polju.

Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino vse do vzpostavitve sodobnega cestnega sistema priznano kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo. Gre za edini večji prehod med Alpami in morjem. Vojske so v preteklosti to dejstvo s pridom izkoriščale. Ravno zaradi takega naravnega bogastva, možnosti prehoda med različnimi območji so skozi Logatec potekale velike zgodovinske strateške »meje« vse od rimskega obrambnega sistema z mrežo utrdb in zapornih zidov, imenovanih Claustra Alpium Iuliarum, do Rapalske meje, Alpskega zidu in Rupnikove linije.

Koordinate: 45°55’N, 14°14’E
Število prebivalcev: 13.500 +
Površina: 173,1 km2
Nadmorska višina: 476 m
Najvišji vrh: Srnjak na Hrušici, 918 m
Najnižja točka: Planinsko polje 443 m
Podnebje: zmerno celinsko


Od kod ime Logatec?
Obstaja več različic od kje naj bi ime Logatec izhajalo. Prva, po Valvasorju, pravi, da naj bi ime izhajalo iz latinske besede Longaticum oziroma iz nemškega imena Loitsch. Druga verzija pa govori, da gre lahko za izpeljanko iz besede log, ki je koren imena Logatec. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda log pojasnjena kot »(močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi.« Bo že držalo, saj je logaška ravnina kljub do izvedbe melioracij od Gornjega do Dolnjega Logatca bila večkrat poplavljena in zamočvirjena.


Zgodovina Logatca
Najstarejši del Logatca je nastajal pred približno 228 milijoni let, v spodnjem in srednjem triasu, v času, ko so na zemlji gospodarili arhozavri, ko so se pojavili prvi sesalci in krokodili. Pred cca 1,8 milijona let so se prej površinske vode umaknile pod površje in takrat se je začelo tudi močno zakrasevanje, ki je zakrivilo tako obliko Logatca, kot jo lahko vidite še dan danes.

Arheološke najdbe v kraških jamah pričajo o prisotnosti človeka že v paleolitiku, v času starejše in mlajše kamene dobe.

Do večje poselitve je prišlo v srednjem paleolitiku s pojavom neandertalca. Gostejša poselitev je dokazana v železni dobi v ravninskem delu ob ponoru Logaščice in na Pustem polju pod Ostrim vrhom. Osrednje prazgodovinsko gradišče je bilo na hribu Velike Bukve nad Gorenjim Logatcem. Tam so še vedno opazne urejene terase, na katerih so stali leseni objekti.

V času Rimljanov je čez Logaško kotlino potekala cesta Akvileja (Oglej)- Emona (Ljubljana) z odcepom proti Tarsatiki (Reka). Zaradi strateško pomembnega prehoda med Ljubljansko kotlino in hribovjem Hrušice je Logaška kotlina popolnoma ustrezala za izgradnjo večje obcestne postaje, imenovane mansio Logatico, ki je označena tudi na zemljevidu rimskega imperija iz 4. st., t.i. Tabuli Peutingeriani. Postaja je stala v središču Dolenjega Logatca, na ravnici pod Narodnim domom, njen obseg je bil skoraj 5.000 m2.

V 4. stol. je bila Logaška kotlina osrednja vojaška cona znotraj rimskega obrambnega sistema Claustra Alpinum luliarum (rimski obrambni sistem). Prehodi so bili varovani z različnimi utrdbami.
V srednjem veku je večji del Notranjske spadal k oglejskemu patriarhatu. Konec 14. st. so že priznavali deželnoknežjo oblast Habsburžanov.

Ob koncu 15. st. in v 16. st. so Notranjsko večkrat pustošili Turki, zato je takrat nastalo več protiturških utrdb. Od srednjega veka je bilo upravno središče v Gorenjem Logatcu, kjer sta bila pražupnija in grad.

V 16. stoletju se tu omenjajo fužine, ki so predelovale lokalno železovo rudo iz nahajališč med Zaplano, Godovičem in Rovtami. Ob uvedbi pošte v 16. stol. je bila tu pomembna poštna postaja na poti iz Ljubljane v Gorico in Trst. Ob prihodu Francozov naj bi skozi Logatec potoval tudi Napoleon Bonaparte.

Do izgradnje železniške proge je bil Logatec pomembno furmansko naselje, po letu 1857 je furmanstvo propadlo in se ohranilo le v smeri proti Idriji. Pomembnejše je postalo spravilo lesa, žagarstvo in lesna trgovina. To je omogočila prometna povezava in kvaliteten les iz okoliških gozdov.

Med vojnama je postal Logatec obmejni kraj, prav tako Hotedršica. Zaradi železniške postaje se je hitreje razvijal Dolenji Logatec, ki je leta 1910 dobil župnijo, po 2. sv. v. pa tudi sedež občine.

Zaradi požarov 1815 in 1876 se je ohranila le arhitektura 19. stoletja, za katero je značilen notranjski tloris hiš.
Med 1. sv. v. je bilo tu veliko skladišč za oskrbo Soške fronte. Zaradi hitrejše oskrbe bojišča so avstro-ogrski vojaki pričeli graditi železniško progo Logatec-Črni vrh.

Proga zaradi premika fronte ni bila končana, še vedno so v Logaški kotlini vidni ostanki železniških nasipov ter nekateri predori, ki so med 2. svetovno vojno služili kot zaklonišče.

Po 1. Svetovni vojni je z rapalsko pogodbo velik del Notranjske pripadel k Italiji in je bil razdeljen na Tržaško in Reško pokrajino. Območje Logatca je ostalo v kraljevini Jugoslaviji.

Po okupaciji 1941 je bil jugoslovanski del Notranjske, kot del Ljubljanske pokrajine, priključen h Kraljevini Italiji in je utrpel veliko škode. Cilj partizanskega načina napadov je bila zlasti železnica Ljubljana-Postojna.

Razvoj industrije in intenzivno priseljevanje med leti 1961-1991 je potrojilo število prebivalstva. Obdobje po slovenski vojni označuje hiter razvoj zlasti lesnopredelovalne industrije in zmanjševanje pomena kmetijstva. V tem času sta se močno razvila promet in podjetništvo.
 


Avtomobilski promet :
V Logatec vodijo ceste iz 6 različnih smeri: iz Ljubljane (SV), iz Kopra (JZ) preko Postojne (J), iz Idrije (SZ), Cerknice (JV), Ajdovščine (Z) in iz Žirov (S).

Razdalja do večjih krajev:
do Ljubljane 29 km
do Brnika 55 km
do Kopra 89 km
do Vrhnike 10 km
do Cerknice 24 km
do Postojne 21 km
do Žirov 24
do Kranja 58
do Ajdovščine 33

Do Logatca se lahko pripeljete po različnih cestah ali z vlakom. Če bi radi prevozili vse ceste v občini (razen kolesarskih), bi se nabralo 799,3 km.


Z letališča v Logatec?

Logatcu najbližje letališče je osrednje slovensko letališče Jožeta Pučnika na Brniku (www.lju-airport.si), ki je od Logatca oddaljeno 55 km. Od letališča do Železniške (http://www.slo-zeleznice.si/) in avtobusne postaje Ljubljana (http://www.ap-ljubljana.si/), kjer morate presesti za Logatec,  lahko najugodneje pripotujete z javnim avtobusom, ki vas tja pripelje v 45 minutah. Avtobus med letališčem in končno glavno postajo vozi od ponedeljka do petka vsako uro: od 5. do 20. ure; ob sobotah, nedeljah in praznikih pa vozi na dve do tri ure: od 7. do 20. ure.

Že ob pristanku si lahko zagotovite želene informacije o voznih linijah avtobusa, ki vas pripelje do avtobusne in železniške postaje Ljubljana, tam pa presedete na avtobus ali vlak za Logatec. Vožnja iz Ljubljane do Logatca (avtobus in vlak) traja cca 40 min. Prav tako si lahko na letališču priskrbite rent-a-car ali taksi. Vožnja z avtomobilom z Brnika do Logatca ob normalnih voznih razmerah traja cca 30-40 min.  

 
Železniški promet : Z vlakom se pripeljete v Logatec iz smeri Ljubljana ali Postojna. Informacije o voznem redu: http://www.slo-zeleznice.si/ . 
 
Avtobusni promet : V Logatec se lahko pripeljete iz smeri Ljubljana, Postojna, Idrija ali Cerknica. Informacije o odhodih in prihodih avtobusov: http://www.ap-ljubljana.si/ . 


Poštni urad : Pošta Logatec 
Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec 
01 759 07 00 
Železniška postaja : Železniška postaja Logatec 
Tovarniška cesta 32, 1370 Logatec 
01 754 12 85 
Zdravstveni dom : Zdravstveni dom Logatec 
Notranjska cesta 2, 1370 Logatec 
01 750 82 29 
Zobozdravnik : Zdravstveni dom Logatec 
Notranjska cesta 2, 1370 Logatec 
01 750 82 29 
Dodatni opis : http://logatec.si/vsebina/Turizem/
http://logatec.si/vsebina/dobrodoli-v-logatcu.html 
GPS Northing (N) : 45,9168 
GPS Easting (E) : 14,2284 
Fotografije
Skrbnik : Občina Logatec | 01 759 06 33 | | last modified: 11.06.2014
na zemljevid
GPS N: 45,9168
E: 14,2284
Destinacija: Kras
Kraj: Logatec

Rezerviraj & kupi

Rezervacije
Išči v:

Prihod:
Dan
Mesec
Leto

Noči
Sobe
Os./sobo
Prikaži v Google Zemljevidih
Napredno iskanje
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti