Nova Gorica, mestece ob meji z Italijo, že dobrih šest desetletij predstavlja srce sončne Goriške. Nastala je po drugi svetovni vojni kot nadomestek Gorici, ki je ostala za mejo. Mesto z blago klimo, zeleno in cvetoče vse leto, mlado in živahno, je prijazno domačinom in obiskovalcem z vseh koncev sveta. Je tako rekoč mlajša sestra Gorice, s katero prihodnost pišeta skupaj. Kot edinstven primer v Evropi dve mesti stojita tik ob meji, a brez mejnih prehodov ter v vedno večjem sožitju na vseh ravneh.


Nova Gorica je mesto vrtnic. To je privlačno mesto zabave, saj v vseh letnih časih različna prizorišča pod streho ali na prostem ponujajo bogat izbor dogodkov. Koncerti, festivali, gledališke predstave, sejmi, razstave in druge kulturne, kulinarične in etnološke prireditve bogatijo življenje domačinov in gostov. Nova Gorica je tudi igralniško mestece, ki v dveh zabaviščnih centrih in več igralnih salonih nudi zabavo z najsodobnejšimi igrami na srečo. Prijetno vzdušje se dopolnjuje z vrhunsko kulinarično in prenočitveno ponudbo ter storitvami za dobro počutje. Nočni lokali privabljajo mnoge, ki iščejo zabavo ob prijetnem druženju. Konferenčni prostori in oprema pa omogočajo organizacijo različnih dogodkov za poslovni turizem. Nova Gorica je prikladno izhodišče za pristno doživljanje zanimivosti in znamenitosti v mestu ter njegovi neposredni okolici.


Novo Gorico s severovzhoda pred mrzlimi vetrovi branita Trnovska in Banjška planota, čudovit svet s popolnoma drugačnim podnebjem, poln ljudskega izročila in naravnih znamenitosti, ki na svoj poseben način bogatijo pohodniške cilje. Željni miru bodo navdušeni nad široko razprostranjenim Trnovskim gozdom, ki vabi na kolesarske poti in planinske steze. Zeliščni center Grgarske Ravne ljubiteljem rastlinstva ponuja spoznavanje pridelovanja, predelave in uporabe zelišč.
Proti vzhodu se razliva vinorodna in zelena Vipavska dolina. V teh prijaznih krajih je doma odlično vino, avtohtone sorte kot zelen, pinela in klarnica, ki se odlično prilegajo k okusnim vipavskim jedem. Doživite jih lahko v gostoljubnih kleteh, na osmicah in v turističnih kmetijah, gostilnah, restavracijah, pa tudi na etnološko obarvanih prireditvah, ki oživljajo nekdanje šege in navade, tako praznične kot delovne.