Renesančna dvonadstropna grajska stavba stoji na robu pobočja nad strnjeno pozidano Idrijo. Celoto so po naročilu Habsburžanov zgradili kot rudniško skladišče in upravo rudnika l. 1527, desetletje po rušilnem idrijskem potresu. Okoli l. 1735 so grad baročno prezidali.

Grad sestavljajo štirje trakti, ki oklepajo veliko notranje dvorišče. Izstopajoči vogali zgradbe so na zunanji strani okrepljeni z obrambnimi stolpi valjaste oblike. Proti mestu gleda kasnejši slemenski stolpič z uro. Notranje dvorišče je ob več traktih in v vseh treh etažah arkadirano. Med loki so rekonstruirane grobo naslikane, živopisane dekoracije. Arkade so zaradi lažje uporabe zasteklili in dvorišče tlakovali. Ohranjen je del notranjih prostorov z ostanki stavbne opreme. Grad je od l. 1953 preurejen v lokalni muzej, podstreha pa v dvorano glasbene šole (arhitekt M. Suhadolc).

Muzej z raznolikimi zbirkami s poudarkom na razvoju rudnika, s spominskimi sobami pisatelja Franceta Bevka in politika Aleša Beblerja in s posebno razstavo čipk je redno odprt.
 
Za prizadevno in strokovno delo je Evropsko muzejsko združenje leta 1997 muzeju podelilo laskavi naslov najboljšega evropskega muzeja tehniške in industrijske dediščine.

Grad Gewerkenegg (360°)

 
Posebnost ponudbe:
Edini grad na Slovenskem, ki je bil sezidan za potrebe rudnika živega srebra in je več kot 400 let služil rudniški upravi in ne fevdalni gosposki. Arkadno dvorišče je bogato poslikano s freskami.