Stara trta v Mariboru je najstarejši živi primerek žlahtne vinske trte, ki še rodi, na našem planetu!
S starostjo preko 400 let je vpisana v Guinessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu.

Ne verjamete?

- Stara trta simbolizira bogato vinsko kulturo Maribora, Štajerske in Slovenije.
- Potomke Stare trte rastejo skoraj na vseh kontinentih in po številnih krajih v Sloveniji.

Kakšna sorta? Koliko grozdja?

- Grozdje Stare trte, sorte žametovka ali modra kavčina, je eno izmed najstarejših udomačenih žlahtnih vinskih sort na Slovenskem.
- 35 do 55 kg simboličnega letnega pridelka je ustekleničenega v 2,5 dcl stekleničke znamenitega umetnika Oskarja Kogoja, ki predstavljajo dragoceno protokolarno darilo - letno jih napolnijo nič več kot 100!

Obiščite prireditve v čast Stari trti
- Rez Stare trte - svečana prireditev s podarjanje cepičev izbranim mestom
- Martinovanje - največje enodnevno martinovanje v Sloveniji
- Svečana trgatev Stare trte -  vrhunec Festivala Stare trte, predstavlja bogato štajersko vinsko, pa tudi sadjarsko, kulinarično in etnološko kulturo.

Kaj je za videti? Kaj za doživeti?
Vinsko kulturna ponudba Maribora in okolice

- Sprehodite po dravskem nabrežju, mariborskem Lentu: oglejte si Staro trto, kraljico vseh trt, in obiščite Hišo Stare trte, na katere pročelju Stara trta raste,
- Hiša Stare trte, hram vinske tradicije in kulture: razstaviščni, degustacijski, prodajni in informacijski center,
- mariborsko vinsko podzemlje, kleti, vinoteke, muzeji: Vinagova klet, vinska klet Dveri pax, posestvo Meranovo, vinoteka Rožmarin, vinoteka Maribor v Vodnem stolpu, vinogradniški muzej Kebl
- vinske ceste: Mariborska, Podpohorska in Gornje Slovenjegoriška vinsko turistična cesta ter vinsko-kulturna pot Nadvojvode Janeza prepredajo gričevnati vinski okoliš Maribora. Številni vinotoči in turistične kmetije ponujajo izvrstna bela vina in štajerske dobrote,
- izvrstna tradicionalna štajerska vino in kulinarika.

Je Stara trta v Mariboru res najstarejša na svetu?
Verodostojnost starosti Stare trte so poleg natančnih strokovnih meritev slovenskih strokovnjakov potrdili tudi izvedenci za trtno genetiko v Parizu. Trto so posadili pred najmanj 400 leti, verjetno pa še prej. Njen metuzalemski pridih potrjujeta tudi sliki Maribora iz let 1657 in 1681, ki ju hrani Štajerski deželni muzej v Gradcu. Na njih je dobro videti pročelje hiše v Vojašniški ulici 8, sezidane v 16. stoletju, ki je tedaj bilo že bohotno poraščeno z danes čaščeno Staro trto. Kot tistikrat se Stara trta tudi še danes opira na latvenik ali “brajdo“, kakor na Štajerskem pravimo takšnemu lesenemu podporniku.