Vprašanja in odgovori

Kakšni so cilji slovenskega turizma v letu 2011?
Strokovne institucije s področja turizma za leto 2011 (ETC, UNWTO) predvidevajo rast mednarodnih prihodov za svet med 4-5 % in za Evropo med 3-4 %.

Slednje napovedi smo upoštevali tudi programu dela STO in si za letos zastavili cilje 2% več skupnih prihodov in prenočitev, od tega predvidevamo 4% rast mednarodnega turizma, in 4-6% večjo vrednost izvoženih potovanj.
Katera so prioritetna področja delovanja STO v letu 2011?
Prioritetna področja delovanja STO v letu 2011 so med seboj povezana in soodvisna ter predstavljajo izhodišče za načrtovanje aktivnosti. Gre za ključne poudarke, ki bodo usmerjali načrtovanje aktivnosti po trgih, na katerih bo STO prisotna s trženjskimi aktivnostmi, oziroma oblikovanje trženjske platforme.

Prioritetna področja delovanja v letu 2011 so:

1. Koncentracija promocije na KLJUČNE EMITIVNE TRGE in RAZVOJ NOVIH TRGOV & SEGMENTOV.

2. Krepitev prepoznavnosti in uspešnosti TURISTIČNE ZNAMKE I FEEL SLOVENIA.

3. Krepitev SPLETNEGA TRŽENJA in INOVATIVNIH TRŽENJSKIH PRIJEMOV.

4. Spodbujanje razvoja in trženje ZELENEGA (TRAJNOSTNEGA) TURIZMA.

5. Krepitev in povečevanje učinkovitosti PARTNERSTVA in CO-BRANDINGA (produktna združenja, destinacije, pooli, medsektorsko povezovanje).

Več informacij o posameznih področjih delovanja je na voljo v PROGRAMU DELA STO 2011.
Kateri so aktualni trendi v turističnem sektorju?
Turizem kot dejavnost se mora po eni strani dejavnost prilagoditi družbenemu razvoju, ki bo vplival na povpraševanje turistov; po drugi strani pa se mora soočiti z omejitvami, ki jih narekuje sedanja struktura sektorja, njegove značilnosti ter njegov gospodarski in družbeni kontekst.
Kot vsi drugi sektorji se tudi turizem sooča z vse večjo svetovno konkurenco. Turisti imajo vse večjo izbiro, pri čemer vse večje število turistov privabljajo države v vzponu ali države v razvoju. Evropa in posledično tudi Slovenija, sta se znašli pred problemom konkurence, evropski in slovenski turizem morata ponuditi trajnostno in zelo kakovostno ponudbo, izkoristiti primerjalne prednosti, predvsem raznolikost pokrajine in izjemno kulturno bogastvo. Pri odločitvah za potovanje in počitnice bosta »zakaj« in »kako« vse pomembnejša. Že danes je vse večji poudarek dan avtentičnosti, prave izkušnje (in ne umetno kulturo, ki je narejena za turiste), ampak potovanja v prihodnje bodo šla še globlje. Vse bolj bo šlo za spoštovanje lokalne identitete, posebnosti, stvari, ki delajo neko destinacijo drugačno, posebno.
V svetu je zaradi številnih naravnih nesreč, terorističnih napadov, izbruhov bolezni… vse pogosteje izražen trend varnosti, ki postaja eden izmed najbolj pomembnih elementov pri izbiri potovalnih destinacij.
Pomemben izziv se nanaša na demografske trende, ki se kažejo v Evropi, in na nove odzive oziroma pričakovanja turistov, ki iz tega izhajajo. Te spremembe zahtevajo, da se industrija prilagodi hitro in tako ohrani svojo raven konkurenčnosti. Med najbolj izrazitimi trendi se kažejo krajšanje časa počitnic oz. potovanj in večkratni oddih med letom. Prilagajanje trendu s strani turističnih ponudnikov zahteva pripravo krajših turističnih paketov/turistične ponudbe, ki jo odlikujejo kakovost in cenovna dostopnost (dobro razmerje med kakovostjo in ceno). Glede na demografske trende pa se pričakuje, da bo število oseb nad 65 let starosti v letu 2020 doseglo 20 % vsega prebivalstva. Ta skupina prebivalstva, ki jo sestavljajo posamezniki, ki imajo kupno moč in prosti čas, predstavlja pomemben tržni potencial tudi za Slovenijo, a zahteva tudi spremembe v sektorju, da bi lahko izpolnili njene specifične potrebe.
V prihodnjih letih bi lahko podnebne spremembe določile preoblikovanje potovalnih modelov in prizadele določene destinacije. Ponudba turističnih storitev mora v prihodnje upoštevati omejitve, povezane s podnebnimi spremembami, pomanjkanje vodnih virov, pritisk na biotsko raznovrstnost ter nevarnost za kulturno dediščino, ki jo predstavlja množični turizem. Poleg tega lahko vse tanjša snežna odeja v evropskih gorskih regijah postane razlog za upad zimskega turizma. Obenem lahko naraščajoča gladina morja povzroči spremembe v turizmu na obalnih območjih.
Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in dejstvo, da jo potrošniki vse več uporabljajo, je prav tako radikalno spremenilo odnos med turistično dejavnostjo in njeno bazo potrošnikov. Ocena stopnje ozaveščenosti, dostopnosti in uporabe teh storitev je pokazala, da različni zainteresirani izvajalci uporabljajo IKT različno na podlagi dejavnikov, kot so njihove temeljne spretnosti in znanja, velikost in njihov položaj v turistični verigi. Vse bolj narašča trg tako imenovanih ”otrok informacijske tehnologije”. Za ta segment je značilno, da so zelo izkušeni in izobraženi popotniki, ki zelo dobro poznajo ponudbo konkurence. Vse manj so usmerjeni v zgolj obiskovanje destinacij, ampak si želijo doživetij.
V prihodnje se bodo dopustniki še z večjo samoumevnostjo gibali po drugih celinah in kulturnih ali jezikovnih okoljih, vendar dolga potovanja vse bolj izgubljajo pomen statusnega simbola. Vedno višja kakovost, ki jo zahteva poklicni vsakdanjik, na počitnicah zbudi potrebo po drugačnem vsakdanjiku, nekakšnem "protivsakdanjiku", torej po krajših potovanjih na območja, ki zagotavljajo dobro počutje in taka pričakovanja lahko povežejo tudi z nizkimi stroški prihoda.
V veliki meri bodo v turizmu prihodnosti svoj pomen ponovno pridobile nematerialne vrednote, za katere smo mislili, da so izgubljene: gre za pristnost, ki jo je mogoče kot trend zaznati že danes, regionalnost in velika pričakovanja glede kakovosti na vseh ravneh ("slow life"). Medtem ko je tovrstna sprememba miselnosti v načinu življenja zajela že tretjino vseh prebivalcev ZDA, bo v prihodnje ta delež prebivalcev v Evropi občutno večji. Tak razvoj danes trajno spreminja turistični trg.
Na katerih tujih trgih je prisotna STO s promocijskimi aktivnostmi?
Ciljni tuji trgi slovenskega turizma so razdeljeni v tri sklope: 

KLJUČNI EVROPSKI TRGI – gre za ključne emitivne trge, ki so v letu 2009 skupaj ustvarili dobrih 71 % vseh tujih prenočitev (v letu 2011 jim bo namenjenih 2.904.600 EUR oz. 57 % vseh promocijskih sredstev).
Trgi: Nemčija, Avstrija, Italija, države Beneluksa, Hrvaška, Srbija, Velika Britanija in Irska, Rusija in Ukrajina

To so trgi z največjim deležem prihodov turistov, večinoma bližnji, kjer je Slovenija že vsa pretekla leta najmočneje prisotna – tako preko aktivnosti STO kot tudi neposredno s strani slovenskega turističnega gospodarstva. Cilj je, da obstoječe emitivne evropske trge obdelujemo na bolj intenziven in inovativen način, v učinkovitem partnerstvu s slovenskim turističnim gospodarstvom in s pomočjo združevanja sredstev skozi co-branding, s čimer želimo izboljšati svojo pozicijo (prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost) na teh trgih. Z učinkovito podporo kakovostne trženjske platforme se okrepi in izboljša učinkovitost aktivnosti do končnega kupca (B2C) – s poudarkom na nagovarjanju jasnih ciljnih segmentov s konkretnimi produkti, hkrati pa se nadalje krepi sodelovanje s poslovnimi javnostmi (B2B). Pomemben poudarek je krepitev Slovenije kot letalske destinacije – osredotočanje na aktivnosti ob vzpostavitvi novih letalskih linij.

OSTALI EVROPSKI TRGI – gre za ostale evropske trge, ki so v letu 2009 skupaj ustvarili dobrih 16 % vseh tujih prenočitev (v letu 2011 jim bo namenjenih 798.500 EUR oz. 16 % vseh promocijskih sredstev).
Trgi: Madžarska, Francija, nordijske države, Češka, Slovaška, Poljska, Španija, Izrael, Švica

To so trgi, ki za Slovenijo predstavljajo že določeno realizacijo, predvsem pa ti trgi predstavljajo še velik potencial, saj je prisotnost in realizacija Slovenije na teh trgih še vedno šibka. Cilj je, da se na teh trgih okrepijo aktivnosti do poslovnih javnosti (B2B – oziroma B2B(2C)), v učinkovitih partnerstvih s slovenskim turističnim gospodarstvom (kot tudi s pomočjo co-brandinga). Pomemben poudarek je krepitev Slovenije kot letalske destinacije – osredotočanje na aktivnosti ob vzpostavitvi novih letalskih linij.

PREKOMORSKI TRGI – gre za prekomorske trge – večinoma za nove trge, ki so v letu 2009 skupaj ustvarili dobrih 6 % vseh tujih prenočitev (v letu 2011 jim bo namenjenih 303.000 EUR oz. 6 % vseh promocijskih sredstev).
Trgi: ZDA, Kanada, Japonska, Indija, Kitajska, drugi prekomorski trgi 

Gre za prekomorske trge, poleg ZDA in Kanade (kjer je Slovenija sistematično prisotna že več let, a v omejenem obsegu) večinoma za nove trge, kot so trgi Kitajske, Indije, Japonske in drugih azijskih držav oziroma prekomorskih trgov, v prihodnjih letih pa tudi še drugih novih trgov, kot je na primer arabski trg. Na teh trgih želi Slovenija izkoristiti potencial, ki ga ti trgi predstavljajo glede na velik obseg trga in na visoke stopnje rasti turistov iz teh držav. Za vstop na te trge Slovenija na eni strani izkorišča povezave in partnerstva s slovenskim turističnim gospodarstvom (ki so jim ti trgi poslovno zanimivi) – v obliki poolov, na drugi pa s partnerstvi z sosednjimi državami, s katerimi lahko razvije privlačne in konkurenčne produkte, po meri teh trgov.

Arhiv

Leto
Mesec
IŠČI
X

Piškotki

Spletno mesto uporablja t.i. piškotke za izboljšanje uporabniške izkušnje. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Se strinjam
Preberite podrobnosti