Iznad gladine Blejskega jezera se dviga edini pravi otok v Sloveniji. V ledeniški kotanji je ostanek litotamnijskega apnenčastega kopca, porasel z drevjem. Otok je imel verjetno že v prazgodovini poseben pomen, slovansko svetišče na njem pa je opeval sam Prešeren. Na otok je mogoče priti s pletno, posebnim čolnom s streho, ki so ga tradicionalno izdelujejo domačini. Ta čoln, ki ga upravlja en veslač z dvema vesloma, je znan le na Bledu.

V našem spominu je na ploščadi na vrhu otoka starejša, baročno preoblečena srednjeveška podružnica s posebej stoječim zvonikom z baročni kapo in nekaj pomožnih zgradb. Proštija je na otoku stala že v 17. stoletju, kaplanija sto let kasneje. Posebej znamenito je v baroku zasnovano kamnito stopnišče z 99 stopnicami na južni strani otoka. Obstoječe svetišče s širšo ladjo in ožjim prezbiterijem, tedaj še gotsko obokano, je bilo posvečeno l. 1465. V cerkvi so ohranjeni fragmenti fresk s prizori iz Marijinega življenja: zgodba Joahima in Ane na severni steni ter prizor Marijinega obiskovanja in prizori iz njenega odraslega življenja na južni strani. Strokovnjaki so prepričani, da so mehko naslikane podobe nastale pod vplivom grafičnih predlog v delavniškem krogu Mojstra Bolfganga okoli l. 1470. Glavni baročni oltar je bil izrezljan l. 1747. Trije starejši oltarji (oltarji sv. Sebastijana, sv. Magdalene, sv. Mihaela) so iz delavnice Mihaela Cusse ali Kuše, datirani z letnico 1699. Postavljeni so bili po kamnosekovi smrti. Slike na teh oltarjih so delo avtorjev beneške šole.

V preddverju je manjši lapidarij, kjer je shranjen celo originalni relief s Hrenovega križa iz Ljubljane. V tlakih ladje so odprtine z arheološko prezentacijo, kakršno si je v petdesetih letih zamislil arhitekt Tone Bitenc s sodelavci. Za obiskovalce je zanimiv zvon želja, ki z otoka odzvanja od l. 1534. Stopnišče do cerkve so prenovili ob tisočletnici Bleda.

Cerkev je redno oskrbovana in odprta.

Bled - otoček (360°)